Mediji

17. 03. 2012

Državna podjetja bi še kar branila previsoke regrese

Če bi državna podjetja zmanjšala regrese na minimalno plačo 760 evrov, bi skupaj privarčevala več milijonov.

Ljubljana – Regresi za dopust letos naj ne presegajo minimalne plače, torej dobrih 760 evrov, je zadnji poziv vlade državnim ali delno državnim podjetjem. Če ga bodo spoštovali, potem bi skupaj lahko privarčevali zgolj s skromnejšimi regresi več deset milijonov evrov. Že samo v nekaj izbranih podjetjih smo se s priporočenim minimalnim regresom približali dvajsetim milijonom evrov prihrankov. 

Vlada je sprejela omejevalni regresni sklep, saj »ocenjuje, da bodo zaradi zaostrenih gospodarskih razmer nujne številne racionalizacije in omejitve porabe na vseh področjih. Zato poziva javna podjetja in gospodarske družbe v neposredni in posredni večinski lasti države, naj regres spustijo največ na višino minimalne plače, ki je zdaj visoka 763,08 evra.«

Pred tednom dni se je za regresno vzdržnost pri energetskih podjetjih zavzel pristojni minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač. Za krotitev regresnih apetitov se je že lani zavzemala vlada. Z vladnega vrha je bilo ostro postavljeno vprašanje: ali je normalno in etično, da si celo v banki, ki je dobila državno dokapitalizacijo, izplačujejo previsoke regrese.

Kar v nekaj poskusih je visoke regrese poskušala oklestiti tudi Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (Aukn). Aukn je od družb, v katerih ima država večinski ali pomemben delež, že lani pričakovala, da se bodo odgovorno in gospodarno ravnale tudi glede izplačevanja regresov. Podobna priporočila je izdala lani v jeseni in tudi letos. Aukn sicer neposredno ne more nagovarjati družb, v katerih sta pomembna solastnika državna Kad in Sod. Seveda pa je mogoče sklepati, da bi podobno odgovorno »regresno« ravnanje lahko pričakovali tudi od podjetij, v katerih sta pomembna prav ta dva državna solastnika. 

Aukn je lani tako rekoč bil »regresno vojno« z upravo in nadzornim svetom Zavarovalnice Triglav, a so si na koncu na Triglavu izplačali regres po svoji enačbi, da namreč posameznik dobi regres v višini 75 odstotkov osnovne plače. Torej je vodilnim pripadalo osem ali devet evrov bruto regresa ali še več, povprečno pa naj bi bil regres lani v zavarovalnici visok 1200 evrov bruto.

Zavarovalnico Triglav smo zdaj vprašali, kako so se na politiko izplačevanja regresov pripravili letos, ali bodo regresi odvisni od posameznikove plače, koliko zaposlenih je v Triglavu lani dobilo višji regres od 6000 evrov bruto. Dobili smo kratek odgovor: »V Zavarovalnici Triglav smo se že lani začeli pogajati z delojemalci. Predlagali smo znižanje regresa, kar seveda ni naletelo na pozitiven odziv med zaposlenimi.

Kljub temu nam je uspelo skleniti aneks h kolektivni pogodbi, s katerim smo regres izenačili za vse zaposlene. Tako je regres dobil naravo socialnega korektiva. V Zavarovalnici Triglav smo lanski regres izplačali konec marca 2011, za letos pa odločitev o izplačilu regresa še ni sprejeta.« Seveda so v Triglavu lani poudarjali, da so dobro poslovali, saj so dosegli 46,6 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo, letos (torej za poslovno leto 2011) pa se je ta dobiček povzpel pri skupini na 58 milijonov, čistega dobička pa je bilo v skupini za 47,5 milijona evrov.

Bančnikom pri regresu pride prav sindikat

V NLB so lani okoli 4000 zaposlenim izplačali povprečno 1565 evrov bruto regresa, kar je skupaj znašalo dobrih 6,25 milijona evrov. Če bi letos upoštevali priporočila vlade in povprečen regres na zaposlenega znižali na 763 evrov, bi ob 3700 zaposlenih, kolikor jih ima banka letos, privarčevali slabih 3,45 milijona evrov.

A v NLB opozarjajo, da jih kolektivna pogodba zavezuje k izplačilu regresa, ki znaša najmanj 75 odstotkov povprečja zadnjih treh bruto plač zaposlenega. Regres tako lahko znižajo le ob strinjanju sindikatov. Uprava banke je tem novembra lani že podala pobudo za znižanje letošnjega regresa na višino minimalne plače, a so sindikati pobudo zavrnili. Pogajanja uprave s sindikati o tem še potekajo.

V NKBM pa so lani okoli 1400 zaposlenim izplačali še za pet odstotnih točk več regresa, kakor ga določa kolektivna pogodba. Zaposleni so tako dobili regres v višini 80 odstotkov povprečja zadnjih treh plač, kar je znašalo povprečno 1582 evrov bruto na zaposlenega, skupno okoli 2,2 milijona evrov. V banki o višini letošnjega regresa še niso razpravljali, a če bi upoštevali omejitev vlade, bi prihranili dobrih 1,2 milijona evrov.

Cestarji in železničarji 
v skladu s priporočili 

Dars je v skladu s podjetniško kolektivno pogodbo vsem od 1259 zaposlenih zadnji dan lanskega aprila izplačal po 900 evrov bruto regresa, kolikor je znašal tudi leta 2010. Dars je obe poslovni leti končal uspešno, čisti dobiček je bil leta 2009 10,2 milijona evrov, leta 2010 pa 30,5 milijona evrov, z dobičkom, ki presega načrtovanega, so zaključili leto 2011, podobno načrtujejo tudi letos.

Letos bo Dars izplačal regres v skladu s priporočilom, ki ga je 11. novembra 2011 na spletnih straneh objavila AUKN. Konec lanskega decembra je bila namreč sklenjena med upravo in Sindikatom železniškega transporta Slovenije – Sindikalna enota DARS, d. d., in Sindikatom delavcev prometa in zvez Slovenije – Sindikat delavcev avtoceste tarifna priloga k podjetniški kolektivni pogodbi, v kateri je med drugim določena višina regresa za letni dopust za leto 2012 v višini minimalne plače v državi.

Na Slovenskih železnicah je bil lani regres izplačan v skladu s kolektivno pogodbo za dejavnost železniškega prometa v višini 70 odstotkov povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji in je znašal 1.053,26 evra. Prejelo ga je 6.789 delavcev, skupna višina sredstev za regres, ki je manjša od zmnožka zgornjih cifer, ker vsi niso bili na SŽ zaposleni vse leto, je znašala 7,133 milijona evrov. Poslovni načrt za leto 2012 še ni bil sprejet, je pa generalni direktor holdinga SŽ Igor Blejec na začetku tedna napovedal, da je predvideno izplačilo le minimalnega regresa.

Po prejšnji (Telekom Slovenije in Mobitel) in sedanji (združitev TS in Mobitela) kolektivni pogodbi znaša regres na zaposlenega 70 odstotkov povprečne slovenske plače. Tako je bil v TS lani izplačan regres v višini 1.045 evrov bruto na zaposlenega. Regres so dobili vsi zaposleni razen članov uprave. Letos regres v TS še ni bil izplačan, upoštevanje poziva vlade, da letošnji regres v družbah v večinski ali pretežni lasti države ne bi smel biti višji od minimalne plače v državi, pa bi pomenilo spremembo podjetniške kolektivne pogodbe.

Aerodrom Ljubljana (AL) je res podjetje, v katerem je država večinski delničar, sicer pa tako kot Telekom kotira na borzi in ni porabnik niti centa proračunskega denarja. AL posluje dobro in stabilno, regres pa se tradicionalno že leta izplačuje ob februarski plači, in sicer za vse zaposlene enako. Celoten regres, načrtovan je z letnim načrtom, znaša 70 odstotkov povprečne plače zaposlenega v RS za predpretekli mesec: lani je bil znesek 1.073,83 evra bruto, letos 1.082,26 evra bruto. Zadnji dan v letu 2011 je bilo v AL zaposlenih 410 in leto prej 412. 

V energetiki 
se bodo pogajali

Energetska podjetja je k varčevanju pri regresih pozval minister Černač, ki meni, da v krizi regres ne bi smel presegati minimalne plače. A v teh podjetjih pravijo, da so po zakonu o izplačanih plačah dolžna vsak mesec poročati ministrstvu, pristojnemu za energetiko (to je zdaj ministrstvo za infrastrukturo in prostor).

Pri tem je nekoliko nenavadno, da morajo podjetja poročati o božičnicah, o regresih pa ne. Regres mora sicer po kolektivnih pogodbah doseči najmanj 70 odstotkov povprečne plače v energetiki. Ta presega 2400 evrov bruto, vodilni pa so bili v Holdingu Slovenske elektrarne (4351 evrov bruto) in v Jedrski elektrarni Krško (2991 evrov bruto).

Vodstva podjetij v energetiki se s sindikati večinoma še niso začela pogajati o višini letošnjega regresa, vendar to nameravajo storiti. Tudi zato, ker je v zraku grožnja s kadrovskimi zamenjavami. Vendar pa opozarjajo, da bi se lahko vlada najprej lotila popravljanja panožne kolektivne pogodbe, ki je osnova za kolektivne pogodbe. To pa pomeni, da bi se morala vlada pogovarjati s sindikati in ne vodstva podjetij.

V Elektru Slovenija so 550 zaposlenim lani izplačali po 1700 evrov bruto regresa. V poslovanju so imeli 6,3 milijona evrov dobička, zato bodo za letos pogajanja s sindikati o nižjem regresu precej težka. V Holdingu Slovenske elektrarne so 3824 zaposlenim, to število vključuje tudi rudarje v Premogovniku Velenje, izplačali po malo več kot 1600 evrov bruto regresa. Tudi v HSE so poslovali dobro, zato sindikati ne bodo radi privolili v varčevanje.

V Elektru Ljubljana so varčevali že lani, tako pri regresu kot pri božičnici. Ker so imeli 8,5 milijona evrov dobička, sindikati že zahtevajo izpolnitev določil kolektivne pogodbe. Lep primer, kako kaže varčevanju je Elektro Primorska, kjer sindikat ne bo privolil v izplačilo nižje božičnice.

Vir: Delo, 17. 3. 2012